Omemba: Andrej Rozman - Roza

»Moja svoboda je absolutno odmerjena z vsakokratno odločitvijo, da bom odvrgla vse. Tudi življenje, če je treba. Da le preživim čim bolj cela.«

»Planem, da bi zaprla vsa okna, skozi katera vidim, kako neusmiljeno veter vleče trave in drevesa, katerih veje se tresejo v vse smeri, listi pa trepetajo in drhtijo naprej in nazaj in se skoraj odtrgajo, ko se veter zlobno poigrava z njimi.«

»Številne prošnje, da naj enkrat pa vendarle napišem tudi kako zares optimistično zgodbo, so me napeljale na misel, da bi pravzaprav res lahko opisal usodo mojega prijatelja Franza – zgodbo, ki je resnična kot življenje, obenem pa tudi tako nenavadna in optimistična, da ji človek komaj lahko verjame.«

»Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!«

»gre najprej v Cicibane, od tam pa v knjige. Kar napišem za odraslo mladino, pride tja po drugi poti. Zmeraj pa so vmesni člen urednice in uredniki, ki so najbolj dragoceni. (...) Zato sem vsem, brez katerih bi te založbe ne bilo, zelo hvaležen, da so mi omogočili delati tisto, kar me veseli in osrečuje.«

»Spoznala sem več odličnih urednikov in urednic, najuspešnejše ustvarjalne podvige dolgujem Andreju Ilcu, ki me je pred več kot 20 leti pregovoril, da sem začela ustvarjati slikanice.«

»Mladinska knjiga je bila edina knjigarna v Slovenj Gradcu, mojem rojstnem kraju. V najstniških letih mi je mama nekega dne dala denar za nove čevlje. Ko sem šla po ulici, me je pot zanesla do knjigarne, kjer sem si s tem denarjem kupila prvo knjigo o Freudovi psihoanalizi in še nekaj filozofskih knjig.«

»Če se spomnim, da je moj prvi knjižni prevod izšel pri Mladinski knjigi leta 1974 in da sem bil potem pri tej založbi kot knjižni urednik zaposlen med letoma 1978 in 2008 in uredil približno 700 knjig, in če dodam, da je po upokojitvi izšlo pri MK (in CZ) še 25 mojih prevodov oziroma izvirnih del, potem lahko zapišem, da je bila založba Mladinska knjiga v mojem življenju zelo navzoča.«

»Čudoviti ljudje Mladinske knjige so me vsestransko podprli in mi omogočili, da živim svoje sanje – že od otroštva najrajši od vsega berem, danes pa se lahko na čudežen način pohvalim, da sem tudi bran.«

»Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!«

»gre najprej v Cicibane, od tam pa v knjige. Kar napišem za odraslo mladino, pride tja po drugi poti. Zmeraj pa so vmesni člen urednice in uredniki, ki so najbolj dragoceni. (...) Zato sem vsem, brez katerih bi te založbe ne bilo, zelo hvaležen, da so mi omogočili delati tisto, kar me veseli in osrečuje.«

»Spoznala sem več odličnih urednikov in urednic, najuspešnejše ustvarjalne podvige dolgujem Andreju Ilcu, ki me je pred več kot 20 leti pregovoril, da sem začela ustvarjati slikanice.«

»Mladinska knjiga je bila edina knjigarna v Slovenj Gradcu, mojem rojstnem kraju. V najstniških letih mi je mama nekega dne dala denar za nove čevlje. Ko sem šla po ulici, me je pot zanesla do knjigarne, kjer sem si s tem denarjem kupila prvo knjigo o Freudovi psihoanalizi in še nekaj filozofskih knjig.«

»Če se spomnim, da je moj prvi knjižni prevod izšel pri Mladinski knjigi leta 1974 in da sem bil potem pri tej založbi kot knjižni urednik zaposlen med letoma 1978 in 2008 in uredil približno 700 knjig, in če dodam, da je po upokojitvi izšlo pri MK (in CZ) še 25 mojih prevodov oziroma izvirnih del, potem lahko zapišem, da je bila založba Mladinska knjiga v mojem življenju zelo navzoča.«

»Čudoviti ljudje Mladinske knjige so me vsestransko podprli in mi omogočili, da živim svoje sanje – že od otroštva najrajši od vsega berem, danes pa se lahko na čudežen način pohvalim, da sem tudi bran.«

»čeprav je 'naslov enak, zgodba je enaka, enaki so junaki, je kljub temu v naši predstavi vse drugače'«

»izuriti v preživitvenih strategijah; iz zavetja doma sta vržena v prostor neznanega in prostranega temnega gozda«

»premagata tudi coprnico in obogatena z vseživljenjskimi izkušnjami stopita v svet odraslosti.«

»Vse malomeščane v tej situaciji oblije ista groza in vedno je zanimivo, kako se bodo liki v taki situaciji obnašali.«

»Vsi liki so nekako izkrivljeni. In to, kar morajo igralci narediti danes, je isto, kar so morali narediti, ko so imeli 15 let manj: v liku morajo podoživeti nelagodje sramu in strah pred sramoto.«

»Ta dva občutka (čeprav izhajata iz istega korena) sta zelo različna. Sram je intimen, potiskaš in skrivaš ga lahko leta in leta. Sramota pa je javna, z njo se moraš boriti pred vsemi in takoj.«

»In v tej igri, čeprav se vsi liki od začetka nepopisno trudijo, da se to ne bi zgodilo, sram izbruhne v sramoto.«

»Pod lupo je malomeščanska duša, ki je v biti vedno enaka, ne glede na spol in leta.«

»Ta bo po njegovih besedah 'preživel, tudi če pesniki ne bodo', še več, 'preživel bo, tudi če evro ne bo'.«

»Sama je prepričana, da današnji svet potrebuje veliko poezije, ki bo preglasila jezo in nestrpnost, ki sta postali del naše realnosti.«

»Če bi to nagrado dobila pred tridesetimi leti, bi najbrž od sreče umrla. Ampak potem vi zdajle ne bi mogli snemati.«

»Spominjam se, da mi je pred davnimi leti moj prijatelj Ježek rekel: 'Svetlana, preveč štrliš ven, za to boš plačala visoko ceno.' Tako se je seveda tudi dogajalo.«

»Poleg tega, da je genialna interpretinja in avtorica, jo cenim tudi zaradi njenega karakterja, ker je velikokrat brezkompromisna. Lahko rečem, da me je, ko sva se spoznala osebno, navdušil njen neizmeren in fantastičen smisel za humor.«

»Ona je poosebljen Ježek, tudi zato, ker z bodicami varuje svojo krhkost in nežnost.«

»Njena občutljivost je enormna. Lahko si samo predstavljamo, kako velika je šele njena moč, da jo lahko nosi.«